Prepis izjave vodje pogajalske skupine PSRSJS Jakoba Počivavška ob koncu pogajanj z VRS dne 19.06.2023 (nelektorirano)

Z moje strani, tudi sam bi želel. Podati nekaj odzivov na potek današnjih pogajanjih na vsebine. Ki so predmet teh pogajanj. Zdaj je zagotovo ena osrednjih točk današnjih pogajanj je bila vladne strani predstavljena formula za usklajevanje vrednosti plačnih razredov. Zdaj mi pozdravljamo pripravljenost, da se v zakonu določi, kakšna je minimalna raven uskladitve. Problemov, ki ga vidimo z vladnim predlogom, je pa kar nekaj.

Prvi problem predloga je, da je vlada danes sporočila, da se, potem ko bi formulo zapisal v zakon o uskladitvi vrednosti plačnih razredov v posameznem letu, ne bi več pogajali. Se pravi, to je pravzaprav maksimum uskladitve, ki bi potem bil glede na to, da je vladni predlog 65 % ugotovljeni inflacije pomeni, da bi takšna formula dejansko uzakonila realno padanje vrednosti plačnih razredov. In povzročila to, da bi pravzaprav že nemudoma po tem, ko bi bil dogovor podpisan, že imeli določena delovna mesta, ki bi imela svojo osnovno plačo nižjo od minimalne plače, kar je pravzaprav v nasprotju z napovedmi tudi na vladni strani, da nobena plača v javnem sektorju ne bo več nižja od minimalne plače. Zdaj druga  vsebina, o kateri smo se danes pogovarjali, je predstavitev sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Glede na to, da smo predlog prejeli šele v petek, seveda ni bilo časa, da bi ga lahko natančno proučili in se do njega opredelili. To bomo storili naslednji teden. Je pa zagotovo posebno pozornost iz naše strani deležna določba, ki opredeljuje primerljivost med plačami po posameznih stebrih. Razumeti je da nekako sledi predlogu, ki ga je podala naša pogajalska skupina. Seveda gre pa za dokaj zahtevno vprašanje, ki ga moramo zato natančno preučiti se do njega opredeliti. Podobno velja tudi za druge spremembe v kolektivni pogodbi, zlasti recimo glede spremembe dodatka za delo v času epidemije. Nenazadnje tudi glede predloga, da se nekateri dodatki, da bi se lahko po novem odpravili v nominalnem znesku, ne več v odstotku tukaj seveda bo, če se bomo za to odločili, bo seveda tudi ključno vprašanje osnove, od katere bo potem izračunam ta dodatek oziroma kako bo on v nominalni višini tudi določen. Danes je bil tudi predstavljen s posamezno stališče vladne strani glede kolektivne pogodbe za državno upravo, kjer pozdravljamo pripravljenost vladni strani in da se začne pogovarjati o normativnem delu te kolektivne pogodbe ne nazadnje je to ena od zavez iz oktobrskega dogovora. Skrajni čas je, da, da se dialog o tem vprašanju tudi začne in ne nazadnje ena od pomembnih vsebin, ki bi morala biti po našem prepričanju vsebina te kolektivne pogodbe je tudi vprašanje celovite ureditve letnega dopusta za zaposlene v organih državne uprave. Nismo pa danes dobili jasnega odgovora na vprašanje, kako je vladni predlog kriterijev za odmero letnega dopusta pravzaprav povezan s prenovo plačnega sistema in vladnimi predlogi na področju plač v javnem sektorju. Hkrati smo tudi povedali, da prejemamo precej odzivov s strani našega članstva , da gredo zadnje čase  številni predlogi v smer pravzaprav, ki jo je mogoče razumeti kot nekako napad na starejše v javnem sektorju, kar glede na napoved, da se bo v relativno bližnji prihodnosti napoveduje relativno veliko število upokojitev javnih uslužbencev, da je težko dobiti nove zaposlene v javni sektor, seveda napačna pot. In kot zadnje je bila informacija glede regresa za letni dopust. Naše stališče je tukaj že nekaj časa zelo jasno, mi ocenjujemo, da ob stopnji inflacije, kakršna trenutno je, je to popolnoma neustrezna odločitev, zlasti glede na dejstvo, da bo za številne javne uslužbence v letošnjem letu kljub inflaciji regres nižji kot v lanskem letu. Višji regres za letni dopust glede na lansko leto bodo dejansko prejeli tisti javni uslužbenci, ki so uvrščeni v najvišje plačne razrede, tako da kar se nas tiče to vprašanje seveda ostaja odprto, zlasti glede na dejstvo, da inflacija nekaj, kar vedno bolj pritiska na prejemke javnih uslužbencev in vsak z vsakim tednom ali mesecem, ko se uveljavitev sprememb, katerih se pogovarjamo, zamika seveda večji je ta pritisk.

Izjava vodij pogajalskih skupin sindikatov JS.

Izjava predstavnika vladne pogajalske skupine.

 

Novinarska vprašanja:

 
 
 

Prepis izjave vodje pogajalske skupine  PSRSJS (nelektoriran)

00:00:02

Lepo pozdravljeni ravnokar so se zaključila pogajanja z vlado in sindikati javnega sektorja na dnevnem redu. Danes smo imeli.

00:00:12

Točko prenova plačnega sistema ni odprava nesorazmerij v osnovnih plačah. Sindikalna stran je predlagala tudi širitev dnevnega reda s točko regres za letni dopust za leto 2023. Vlada se s tem predlogom ni strinjal.

00:00:30

Bilo pa je kar nekaj. Tudi vsebinske izmenjave stališč glede regresa za letni dopust, v kateri smo sindikati pozvali vlado, da sprejme uradno stališče do regresa za letni dopust in opozorili tudi na dejstvo, da v kolikor bo ostalo pri tem, da bi bil regres v višini minimalne plače, da bo zelo velik del javnih uslužbencev v letu 2023, kljub 8,4 odstotni inflaciji na letni ravni v letošnjem letu.

Dobil nižji regres, kot so ga prejeli v letu 2022, kar se nam zdi v takšnih razmerah nesprejemljivo. Kar se tiče prenove plačnega sistema, smo obravnavali.

00:01:17

Poročilo izdela delovne skupine ki se ukvarja s spremembami zakona, ki ureja plače v javnem sektorju.

00:01:27

Tisto vprašanje, ki je bilo interesne, ki smo se ga želeli danes dotakniti je vprašanje formule usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ki je eno izjemno pomembnih vprašanj, kar se je pokazalo v zadnjih letih, kjer se ravno zaradi tega, ker se vrednost plačnih razredov ni usklajevala, so se iskali različni obvodi in načini, kako pride do povišanja plače .

00:01:54

Ker pač prek tega instrumenta to ni bilo mogoče. Vlada je napovedala, da bo v zvezi s to formulo podala svoj predlog.

00:02:02

Danes ga sicer še ni predstavila, je pa napovedala, da ga bo v četrtek obravnavala in potrdila vlada in da bo obravnavan naslednji ponedeljek. Smo  se pa oboji strinjali, da ni dovolj, da zakon določa zgolj obveznost pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov ali zgolj zapisa, da se vrednost plačnih razredov uskladi, temveč je potrebno določiti tudi neko minimalno višino uskladitve, v kolikor do dogovora ne pride.

00:02:38

Kar se nadaljnje smo se pogovarjali o predlogu vlade za poenotenje splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta. Na sindikalni strani smo opozorili, da za ta vprašanja ni podlage v poslovniku, ki ga imamo za vodenje pogajanj, tudi iz nobenega dogovora, ki smo ga sklenili z vlado, ne izhaja, da je to tema pogajanj.

00:03:07

Vlada je predstavila svoja izhodišča, na sindikalni strani pa smo se zavezali, da se bomo opredelili do vprašanja, ali so kriteriji za odmero letnega dopusta v nadaljevanju tudi predmet teh pogajanj ali ne.

00:03:24

In še zadnja točka je bila razprava o poteku od odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ki kot veste potekajo po skupinah ali stebrih, če želite izkazalo se je, da je v zvezi s tem pravzaprav kar nekaj zmede, da je precej, da so precej različne situacije po posameznih dejavnostih.

00:03:50

Ponekod so sindikati podali proti predloge, ponekod jih niso podajali. Ponekod je odprto še vprašanje poslovnika in tem, ki bodo predmet teh pogajanj po resorjih.

00:04:04

In tudi predlogi, ki so prišli  do vlade, so po višini izjemno heterogeni, tako da tukaj bo še zelo težaško delo, da pridemo do dogovora. Predvsem pa je bilo s strani številnih sindikatov opozorjeno na dejstvo, da vladni predlog ne naslov nesorazmerij, ki so nastala v odnosu do zdravstva in socialnega varstva v letih 2021 2022.

00:04:32

in da bi morali seveda za to, da bi ta nesorazmerja naslovili vladi,  predlog bistveno izboljšati.

00:04:45

Za odpravo plačnih nesorazmerij je bilo tudi izpostavljeno vprašanje, kako se loti pogajanj o vrednotenju delovnih mest plačne skupine J v načelu je bilo to že dogovorjeno, da se bodo ta delovna mesta uvrščajo v plačne razrede po kolektivnih pogodbah dejavnosti ostajajo odprta vprašanja, bodo tudi pogajanja o tistih delovnih mestih, ki so danes v plačni skupini i, ki niso tipična za posamezno dejavnost ampak so prisotna dejansko enaka v celotnem javnem sektorju ali bodo tudi tista pogajanja potekala po resorjih ali bodo potekala centralno?

00:05:28

Tako da to je tudi ena od zadev ki, do katere do katere se moramo na sindikalni strani opredeliti. Vlada pa je napovedala, da bo do konca tega tedna posredovala tudi predlog spremembe kolektivne pogodbe za javni sektor, do katere se bomo potem sindikati v nadaljevanju opredelili nadaljevanje pogajanj je načrtovano za ponedeljek popoldne naslednji teden.

 

 

 

 
 

 

 

 

 

 

 

Usmeritve za pogajalske skupine za pogajanja in usklajevanja o predpisih in kolektivnih pogodbah po posameznih plačnih stebrih glede odmere letnega dopusta

Upoštevaje namen pogajanj in vsebino normativnega dela kolektivne pogodbe, morajo pogajalske skupine za pogajanja in usklajevanja o predpisih in kolektivnih pogodbah po posameznih plačnih stebrih (sklep Vlade RS št. 0100-641/2022/103 z dne 18.5.2023) ter upoštevaje dogovor na seji Ožje pogajalske skupine dne 26.5.2023 upoštevati naslednje  usmeritve za pripravo predlogov za pogajanja glede normativnih delov kolektivnih pogodb v delu, ki se nanaša na letni dopust.

Pri kriterijih, ki so enotni v javnem sektorju, ni upravičenega razloga za različno ureditev v posameznih kolektivnih pogodbah.

Zaradi navedenega se predlaga poenotenje pri kriterijih, ki so enotni vsem poklicnim skupinam v javnem sektorju, in sicer na naslednji način:

Skupno število dni letnega dopusta na podlagi enotnih kriterijev ne sme presegati 30 dni v koledarskem letu.

 

IZJAVA ZA MEDIJE 

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS) od vlade pričakujemo, da se bo na jutrišnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja opredelila do sindikalnega predloga odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in končno predstavila svoj predlog. S tem bo vlada tudi omogočila nadaljevanje pogajanj skladno z oktobrskim dogovorom, po katerem naj bi pogajanja o spremembi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah potekala vzporedno, kar se trenutno zaradi zamud na strani vlade ne dogaja.

Že več mesecev poudarjamo, da sta sprememba sistema plač v javnem sektorju in odprava nesorazmerij v osnovnih plačah zelo povezani, zato smo tudi vztrajali, da oba procesa potekata hkrati. Ker vladna stran svojega predloga odprave nesorazmerij v osnovnih plačah do danes še ni predstavila, smo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja sprejeli odločitev, da se ne bomo udeleževali sej delovne skupine, ki naj bi na delovni ravni obravnavala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, dokler vlada ne bo začela spoštovati dogovorjenega načina dela in pogajanj o obeh vsebinah voditi vzporedno kot enakovredna elementa plačne reforme. Za veliko večino sindikatov javnega sektorja tako vsebine, ki jih obravnava delovna skupina, ostajajo neusklajene.

Ob tem ugotavljamo, da zamude pri razreševanju nakopičenih težav v javnem sektorju, vključno z odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah, že sprožajo vedno večje nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci, nekateri sindikati pa so že napovedali tudi zaostrovanje stavkovnih aktivnosti. Gre za pričakovane reakcije sindikatov, ki so bili v času prejšnje vlade in v preteklega pol leta priča sklepanju parcialnih dogovorov z nekaterimi sindikati, s katerimi je v določenem obsegu že bila dogovorjena  odprava plačnih nesorazmerij, medtem ko velikemu delu javnega sektorja predlog odprave plačnih nesorazmerij sploh še ni bil predstavljen. Hkrati vedno večji problem tudi za javne uslužbence predstavlja visoka inflacija in uravnilovka kot posledica minimalne plače, zato je pričakovati, da bodo, v kolikor napredka pri dogovarjanju o odpravi plačnih nesorazmerij v relativno kratkem času ne bo, svoje aktivnosti zaostrili tudi drugi sindikati javnega sektorja.

V okviru vladne strani že več mesecev deluje medresorska delovna skupina za pripravo predloga odprave plačnih nesorazmerij. Časa za pripravo predloga je bilo več kot dovolj. Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je svoje predloge podala. Zdaj je čas, da vlada s svojimi dejanji pokaže, ali z zavezami, ki jih je dala javnim uslužbencem, misli resno.

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja 

 
 

IZJAVA ZA MEDIJE

 

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS) smo negativno presenečeni nad spremenjenimi izhodišči vlade za pogajanja s sindikati javnega sektorja v zvezi z odpravo plačnih nesorazmerij, spremembo plačne lestvice in spremembami sistema plač v javnem sektorju.

Skladno z vladnimi napovedmi smo pričakovali, da bo vlada sprejela in sindikatom posredovala besedilo predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi temeljil na eni strani na dosedanjih vladnih izhodiščih, na drugi strani pa na pripombah in predlogih, ki smo jih v zvezi z vladnimi izhodišči že podali sindikati. Prav tako smo pričakovali konkreten predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, saj je vladna stran sindikatom oboje obljubila do 15.3.2023. Namesto tega smo prejeli zgolj spremenjena vladna izhodišča, ki ohranjajo nekatere najbolj problematične predloge, npr. glede odprave primerljivosti med posameznimi dejavnostmi, glede ohranjanja dosedanjih generatorjev različnega gibanja plač po posameznih dejavnostih in glede zamrznitve izplačevanja delovne uspešnosti. Poleg tega pa vladna izhodišča dodatno časovno odmikajo uveljavitev nove plačne lestvice in odpravo plačnih nesorazmerij, še preden bi bilo o vsebini enega in drugega doseženo soglasje med vlado in sindikati.

V PSRSJS se sicer zavedamo, da javnofinančno najbolj zahtevne spremembe, zlasti glede odprave uravnilovke pri najnižjih plačah, terjajo dogovor o postopni uveljavitvi. Kljub temu pa menimo, da uveljavitev nove plačne lestvice, ki bi ta problem razrešila in odlaganje odprave  nesorazmerij v osnovnih plačah v obdobje proti koncu prihodnjega leta ali še na kasnejše obdobje ni sprejemljivo in da obstoječega stanja ne bo mogoče ohranjati do takrat. Minimalna plača danes v javnem sektorju sega do vključno 25. plačnega razreda, z naslednjo uskladitvijo minimalne plače pa bo segala še više, kar je popolnoma nevzdržno, razrešitev tega stanja pa bo z vsakim dodatnim dvigom minimalne plače zahtevnejša. Na drugi strani ni sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače iz naslova že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že sedaj, medtem ko bi preostali še zlasti najnižje plačani morali na odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah in zaostankov v osnovnih plačah čakati še celo nadaljnje leto ali leto in pol  .

Ponovno opozarjamo tudi na to, da s predlogi, vsebovanimi v doslej znanih izhodiščih ne bo mogoče doseči večih ciljev, ki si jih je vlada zadala pri reformi plačnega sistema, in sicer niti ohranitve transparentnosti in javno finančne obvladljivosti plačnega sistema, niti večje variabilnosti, povezane z učinkovitostjo dela (povezanost plače z rezultati dela), niti večje privlačnosti sistema za mlade, niti odprave vseh pravno sistemskih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delovanju sedanjega plačnega sistema. Še več, z vztrajanjem na t.i. stebrih in njihovi vsebini ter odpravo kakršne koli resne primerljivosti med stebri se povečujejo javnofinančna tveganja, povezana s plačami v javnem sektorju in ohranjajo elementi, ki v sistemu povzročajo neravnovesja. V praksi bi to lahko pomenilo, da bodo določene poklicne skupine v posameznih stebrih dosegle zvišanje plač, tudi skozi stavkovne zahteve in skozi parcialne dogovore, kar vladna izhodišča omogočajo, medtem ko to ne bo nujno veljalo za preostale stebre.

Tudi sicer v PSRSJS ugotavljamo, da vlada izrazito različno pristopa k obravnavi posameznih delov javnega sektorja, ko gre za pogajanja na ravni posameznih dejavnosti. Tako npr. redno vodi pogajanja o spremembi plačnega sistema na področju zdravstva, s sindikati pooblaščenih uradnih oseb se je sestala zgolj enkrat, z večino sindikatov drugih dejavnosti pa se zaenkrat sploh še ni sestala. V PSRSJS sicer poudarjamo, da pogajanja na ravni posameznih dejavnosti nikakor ne bi smela prejudicirati rešitev, o katerih je potrebno najprej doseči soglasje na ravni celotnega javnega sektorja.

Vedno bolj se zdi, da so na vladni strani prisotne resne težave z usklajevanjem različnih vidikov, vezanih na reformo plač v javnem sektorju v vseh njenih elementih. Zamude pri sprejemanju izhodišč in njihovo spreminjanje ter vedno znova prestavljanje rokov za pripravo dogovorjenih gradiv na vladni strani, zaradi česar vsebinsko pogajanj o ključnih konceptualnih vprašanjih dejansko še niti nismo začeli, postavljajo pod velik vprašaj rok za dogovor, to je 30.6.2023. Le-ta je bil že v samem začetku optimistično zastavljen, navedeno pa sproža vprašanje, ali vladna stran z realizacijo svojih zavez iz oktobrskega dogovora dejansko misli resno.

Vprašanje dejanske pripravljenosti na dogovor se nam postavlja tudi v luči napovedi vlade, da je dogovor potrebno doseči tudi glede številnih drugih področij delovnih razmerij, ki urejajo pravice javnih uslužbencev, ne le neposredno na področju plač, kljub temu, da oktobrski dogovor o tem ne govori. Vlada v svojih izhodiščih namreč celoten dogovor pogojuje tudi z dogovorom o celi vrsti vsebin izven plačnega sistema, ne da bi bilo jasno, kaj konkretno predlaga in kakšni bodo učinki predlaganih posegov po posameznih področjih. V PSRSJS sicer vnaprej ne zavračamo morebitnih pogajanj o kateri od vsebin, ki ni neposredno povezana s plačami, vendar želimo najprej konkretne in transparentne predloge z vladne strani, ki doslej še niso bili podani, da se bo do tega sploh mogoče opredeliti.

Tudi sicer ocenjujemo, da v zvezi s pristopom k pogajanjem, vrstnim redom vsebin za pogajanja in načrtovano implementacijo dogovorjenega glede na vladna izhodišča prihaja do zmede in nekonsistentnosti, ki jih bo vladna stran morala pojasniti. Najprej pa pričakujemo, da bo vlada pojasnila razloge za poslabšanje vladnih izhodišč za pogajanja in razloge, zaradi katerih niso bila sprejeta gradiva, ki so bila na pogajanjih dogovorjena, in da bo hkrati predstavila konkretne ukrepe na področju plačnih nesorazmerij, uveljavitve nove plačne lestvice in drugih sprememb plačnega sistema, ki bodo v realnem časovnem obdobju zagotovili enakopravno obravnavo vseh skupin javnih uslužbencev. Glede na dosedanje korake, pristop, predloge in sklenjene dogovore v PSRSJS nismo preveč optimistični, da smo dejansko na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

 

 

Vlada je sindikatom javnega sektorja dne 9.2.2023 predstavila svoja izhodišča za prenovo sistema plač v javnem sektorju in izhodišča za odpravo plačnih nesorazmerij, ki so bila povzročena z dogovori med vlado in posameznimi sindikati, prav tako smo sindikati, ki delujemo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, vladi predstavili svoja izhodišča in predloge za prenovo plačnega sistema.

Omenjeno srečanje razumemo kot začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema, o odpravi plačnih nesorazmerij ter odpravi uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice in kot takšno začetek realizacije 6. točke dogovora iz oktobra 2022, s katero vlada sicer že več mesecev zamuja.

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo 18.1.2023 javno izrazili zahtevo, da vlada predstavi konkretne rešitve, ki bodo:

1.  po celotnem javnem sektorju odpravile nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev v obsegu, primerljivem s plačnimi dvigi, ki jih je že dogovorila s posameznimi skupinami v javnem sektorju,

2. najnižje plače dvignile na raven minimalne plače in

3. ohranjale enoten sistem plač v javnem sektorju, temelječ na načelu enako plačilo za primerljivo delo.

Dejstvo je, da vladna izhodišča za prenovo sistema plač v javnem sektorju vsebujejo še mnogo nejasnosti, prav tako so nekateri predlogi skrajno problematični ali za sindikate nesprejemljivi. To velja za predloge o zamrznitvi napredovanj in izplačevanja delovne uspešnosti, različno obravnavo posameznih skupin javnih uslužbencev v različnih predlaganih stebrih ter nejasna razmerja med predlaganimi stebri. Po naši prvi oceni predlagani stebri ne prinašajo nobene dodatne vrednosti in ne bodo naslovili nobene od težav obstoječega plačnega sistema, utegnejo pa močno otežiti pogajanja o njegovi prenovi. Prav tako ostaja nejasno, kaj vlada razume s tem, da je za uveljavitev dogovorjenega dogovoriti vse, saj je »vse« predstavljeno izrazito široko, daleč preko vprašanj plačnega sistema in kaže na namen zmanjševanja nekaterih pravic javnih uslužbencev. Nenazadnje ni jasno, kakšni bodo konkretni vsebinski predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij in v kakšnem obsegu vlada omenjena nesorazmerja prepoznava in jih je tudi pripravljena odpravljati.

Hkrati pa je potrebno ugotoviti, da vlada s svojim predlogom dviga najnižje osnovne plače na raven minimalne plače dejansko nakazuje pripravljenost za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, po kateri noben javni uslužbenec ne bi imel osnovne plače nižje od minimalne plače. Prav tako glede na predstavljeno časovnico izkazuje vladno pripravljenost za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je po našem prepričanju nujno za primerljiv položaj vseh skupin javnih uslužbencev ob prenovi plačnega sistema in predstavlja predpogoj za uspešno dogovarjanje o tej prenovi.

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo glede na začetek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in začetek pogajanj o prenovi sistema plač v javnem sektorju na podlagi izhodišč, ki vsaj deloma odgovarjajo na naša pričakovanja, pripravljeni dati priložnost dogovarjanju za pogajalsko mizo. V teh pogajanjih bomo vztrajali na ohranitvi enotnega plačnega sistema, temelječega na načelu enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, ne zgolj znotraj posameznih dejavnosti, temveč tudi med različnimi dejavnostmi javnega sektorja. Ponovno poudarjamo zavezo vlade sindikatom javnega sektorja, da je o temeljnih vprašanjih plačnega sistema potrebno soglasje sindikatov javnega sektorja, kar pomeni, da ne pristajamo na enostranske posege v plačni sistem, in da morajo biti vse rešitve dogovorjene v socialnem dialogu in implementirane preko kolektivnih pogodb vsaj v obsegu, v kakršnem se plačne vsebine urejajo danes. Naše izhodišče za pogajanja so predlogi za prenovo sistema plač v javnem sektorju, ki smo jih posredovali vladni strani, in jih predstavili dne 9.2.2023, na vladna izhodišča pa se bomo podrobneje odzvali na seji pogajalske komisije, ki je načrtovana za 20.2.2023.

Glede na navedeno smo pripravljeni začasno preložiti izvedbo protestnega shoda, napovedanega za 24.2.2023. V kolikor pa se bo izkazalo, da v pogajanjih ni mogoče doseči zadovoljivih rešitev, zlasti za odpravo plačnih nesorazmerij in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice oziroma, v kolikor bo vlada s svojimi ravnanji vsiljevala svoje rešitve ali posamezne predloge nerazumno pogojevala, bo Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja protestni shod brez pomisleka izvedla.

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja