Izjave vodij pogajalskih skupin in ministrice ob robu 9 urnih pogajanj dne 08.05.2023
IZJAVA ZA JAVNOST odziv pogajalske skupine PRSJS na na zadnja vladna izhodišča
IZJAVA ZA MEDIJE
V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS) smo negativno presenečeni nad spremenjenimi izhodišči vlade za pogajanja s sindikati javnega sektorja v zvezi z odpravo plačnih nesorazmerij, spremembo plačne lestvice in spremembami sistema plač v javnem sektorju.
Skladno z vladnimi napovedmi smo pričakovali, da bo vlada sprejela in sindikatom posredovala besedilo predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi temeljil na eni strani na dosedanjih vladnih izhodiščih, na drugi strani pa na pripombah in predlogih, ki smo jih v zvezi z vladnimi izhodišči že podali sindikati. Prav tako smo pričakovali konkreten predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, saj je vladna stran sindikatom oboje obljubila do 15.3.2023. Namesto tega smo prejeli zgolj spremenjena vladna izhodišča, ki ohranjajo nekatere najbolj problematične predloge, npr. glede odprave primerljivosti med posameznimi dejavnostmi, glede ohranjanja dosedanjih generatorjev različnega gibanja plač po posameznih dejavnostih in glede zamrznitve izplačevanja delovne uspešnosti. Poleg tega pa vladna izhodišča dodatno časovno odmikajo uveljavitev nove plačne lestvice in odpravo plačnih nesorazmerij, še preden bi bilo o vsebini enega in drugega doseženo soglasje med vlado in sindikati.
V PSRSJS se sicer zavedamo, da javnofinančno najbolj zahtevne spremembe, zlasti glede odprave uravnilovke pri najnižjih plačah, terjajo dogovor o postopni uveljavitvi. Kljub temu pa menimo, da uveljavitev nove plačne lestvice, ki bi ta problem razrešila in odlaganje odprave nesorazmerij v osnovnih plačah v obdobje proti koncu prihodnjega leta ali še na kasnejše obdobje ni sprejemljivo in da obstoječega stanja ne bo mogoče ohranjati do takrat. Minimalna plača danes v javnem sektorju sega do vključno 25. plačnega razreda, z naslednjo uskladitvijo minimalne plače pa bo segala še više, kar je popolnoma nevzdržno, razrešitev tega stanja pa bo z vsakim dodatnim dvigom minimalne plače zahtevnejša. Na drugi strani ni sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače iz naslova že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že sedaj, medtem ko bi preostali še zlasti najnižje plačani morali na odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah in zaostankov v osnovnih plačah čakati še celo nadaljnje leto ali leto in pol .
Ponovno opozarjamo tudi na to, da s predlogi, vsebovanimi v doslej znanih izhodiščih ne bo mogoče doseči večih ciljev, ki si jih je vlada zadala pri reformi plačnega sistema, in sicer niti ohranitve transparentnosti in javno finančne obvladljivosti plačnega sistema, niti večje variabilnosti, povezane z učinkovitostjo dela (povezanost plače z rezultati dela), niti večje privlačnosti sistema za mlade, niti odprave vseh pravno sistemskih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delovanju sedanjega plačnega sistema. Še več, z vztrajanjem na t.i. stebrih in njihovi vsebini ter odpravo kakršne koli resne primerljivosti med stebri se povečujejo javnofinančna tveganja, povezana s plačami v javnem sektorju in ohranjajo elementi, ki v sistemu povzročajo neravnovesja. V praksi bi to lahko pomenilo, da bodo določene poklicne skupine v posameznih stebrih dosegle zvišanje plač, tudi skozi stavkovne zahteve in skozi parcialne dogovore, kar vladna izhodišča omogočajo, medtem ko to ne bo nujno veljalo za preostale stebre.
Tudi sicer v PSRSJS ugotavljamo, da vlada izrazito različno pristopa k obravnavi posameznih delov javnega sektorja, ko gre za pogajanja na ravni posameznih dejavnosti. Tako npr. redno vodi pogajanja o spremembi plačnega sistema na področju zdravstva, s sindikati pooblaščenih uradnih oseb se je sestala zgolj enkrat, z večino sindikatov drugih dejavnosti pa se zaenkrat sploh še ni sestala. V PSRSJS sicer poudarjamo, da pogajanja na ravni posameznih dejavnosti nikakor ne bi smela prejudicirati rešitev, o katerih je potrebno najprej doseči soglasje na ravni celotnega javnega sektorja.
Vedno bolj se zdi, da so na vladni strani prisotne resne težave z usklajevanjem različnih vidikov, vezanih na reformo plač v javnem sektorju v vseh njenih elementih. Zamude pri sprejemanju izhodišč in njihovo spreminjanje ter vedno znova prestavljanje rokov za pripravo dogovorjenih gradiv na vladni strani, zaradi česar vsebinsko pogajanj o ključnih konceptualnih vprašanjih dejansko še niti nismo začeli, postavljajo pod velik vprašaj rok za dogovor, to je 30.6.2023. Le-ta je bil že v samem začetku optimistično zastavljen, navedeno pa sproža vprašanje, ali vladna stran z realizacijo svojih zavez iz oktobrskega dogovora dejansko misli resno.
Vprašanje dejanske pripravljenosti na dogovor se nam postavlja tudi v luči napovedi vlade, da je dogovor potrebno doseči tudi glede številnih drugih področij delovnih razmerij, ki urejajo pravice javnih uslužbencev, ne le neposredno na področju plač, kljub temu, da oktobrski dogovor o tem ne govori. Vlada v svojih izhodiščih namreč celoten dogovor pogojuje tudi z dogovorom o celi vrsti vsebin izven plačnega sistema, ne da bi bilo jasno, kaj konkretno predlaga in kakšni bodo učinki predlaganih posegov po posameznih področjih. V PSRSJS sicer vnaprej ne zavračamo morebitnih pogajanj o kateri od vsebin, ki ni neposredno povezana s plačami, vendar želimo najprej konkretne in transparentne predloge z vladne strani, ki doslej še niso bili podani, da se bo do tega sploh mogoče opredeliti.
Tudi sicer ocenjujemo, da v zvezi s pristopom k pogajanjem, vrstnim redom vsebin za pogajanja in načrtovano implementacijo dogovorjenega glede na vladna izhodišča prihaja do zmede in nekonsistentnosti, ki jih bo vladna stran morala pojasniti. Najprej pa pričakujemo, da bo vlada pojasnila razloge za poslabšanje vladnih izhodišč za pogajanja in razloge, zaradi katerih niso bila sprejeta gradiva, ki so bila na pogajanjih dogovorjena, in da bo hkrati predstavila konkretne ukrepe na področju plačnih nesorazmerij, uveljavitve nove plačne lestvice in drugih sprememb plačnega sistema, ki bodo v realnem časovnem obdobju zagotovili enakopravno obravnavo vseh skupin javnih uslužbencev. Glede na dosedanje korake, pristop, predloge in sklenjene dogovore v PSRSJS nismo preveč optimistični, da smo dejansko na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.
Jakob Počivavšek
Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
IZJAVA ZA JAVNOST PSRSJS - ZAČASNO PRELOŽEN PROTESTNI SHOD
Vlada je sindikatom javnega sektorja dne 9.2.2023 predstavila svoja izhodišča za prenovo sistema plač v javnem sektorju in izhodišča za odpravo plačnih nesorazmerij, ki so bila povzročena z dogovori med vlado in posameznimi sindikati, prav tako smo sindikati, ki delujemo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, vladi predstavili svoja izhodišča in predloge za prenovo plačnega sistema.
Omenjeno srečanje razumemo kot začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema, o odpravi plačnih nesorazmerij ter odpravi uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice in kot takšno začetek realizacije 6. točke dogovora iz oktobra 2022, s katero vlada sicer že več mesecev zamuja.
V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo 18.1.2023 javno izrazili zahtevo, da vlada predstavi konkretne rešitve, ki bodo:
1. po celotnem javnem sektorju odpravile nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev v obsegu, primerljivem s plačnimi dvigi, ki jih je že dogovorila s posameznimi skupinami v javnem sektorju,
2. najnižje plače dvignile na raven minimalne plače in
3. ohranjale enoten sistem plač v javnem sektorju, temelječ na načelu enako plačilo za primerljivo delo.
Dejstvo je, da vladna izhodišča za prenovo sistema plač v javnem sektorju vsebujejo še mnogo nejasnosti, prav tako so nekateri predlogi skrajno problematični ali za sindikate nesprejemljivi. To velja za predloge o zamrznitvi napredovanj in izplačevanja delovne uspešnosti, različno obravnavo posameznih skupin javnih uslužbencev v različnih predlaganih stebrih ter nejasna razmerja med predlaganimi stebri. Po naši prvi oceni predlagani stebri ne prinašajo nobene dodatne vrednosti in ne bodo naslovili nobene od težav obstoječega plačnega sistema, utegnejo pa močno otežiti pogajanja o njegovi prenovi. Prav tako ostaja nejasno, kaj vlada razume s tem, da je za uveljavitev dogovorjenega dogovoriti vse, saj je »vse« predstavljeno izrazito široko, daleč preko vprašanj plačnega sistema in kaže na namen zmanjševanja nekaterih pravic javnih uslužbencev. Nenazadnje ni jasno, kakšni bodo konkretni vsebinski predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij in v kakšnem obsegu vlada omenjena nesorazmerja prepoznava in jih je tudi pripravljena odpravljati.
Hkrati pa je potrebno ugotoviti, da vlada s svojim predlogom dviga najnižje osnovne plače na raven minimalne plače dejansko nakazuje pripravljenost za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, po kateri noben javni uslužbenec ne bi imel osnovne plače nižje od minimalne plače. Prav tako glede na predstavljeno časovnico izkazuje vladno pripravljenost za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je po našem prepričanju nujno za primerljiv položaj vseh skupin javnih uslužbencev ob prenovi plačnega sistema in predstavlja predpogoj za uspešno dogovarjanje o tej prenovi.
V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo glede na začetek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in začetek pogajanj o prenovi sistema plač v javnem sektorju na podlagi izhodišč, ki vsaj deloma odgovarjajo na naša pričakovanja, pripravljeni dati priložnost dogovarjanju za pogajalsko mizo. V teh pogajanjih bomo vztrajali na ohranitvi enotnega plačnega sistema, temelječega na načelu enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, ne zgolj znotraj posameznih dejavnosti, temveč tudi med različnimi dejavnostmi javnega sektorja. Ponovno poudarjamo zavezo vlade sindikatom javnega sektorja, da je o temeljnih vprašanjih plačnega sistema potrebno soglasje sindikatov javnega sektorja, kar pomeni, da ne pristajamo na enostranske posege v plačni sistem, in da morajo biti vse rešitve dogovorjene v socialnem dialogu in implementirane preko kolektivnih pogodb vsaj v obsegu, v kakršnem se plačne vsebine urejajo danes. Naše izhodišče za pogajanja so predlogi za prenovo sistema plač v javnem sektorju, ki smo jih posredovali vladni strani, in jih predstavili dne 9.2.2023, na vladna izhodišča pa se bomo podrobneje odzvali na seji pogajalske komisije, ki je načrtovana za 20.2.2023.
Glede na navedeno smo pripravljeni začasno preložiti izvedbo protestnega shoda, napovedanega za 24.2.2023. V kolikor pa se bo izkazalo, da v pogajanjih ni mogoče doseči zadovoljivih rešitev, zlasti za odpravo plačnih nesorazmerij in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice oziroma, v kolikor bo vlada s svojimi ravnanji vsiljevala svoje rešitve ali posamezne predloge nerazumno pogojevala, bo Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja protestni shod brez pomisleka izvedla.
Jakob Počivavšek
Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
Seje pogajalske komisije je sklicana za 23 januar 2023
S strani ministrice za javno upravo smo reprezentativni sindikati JS prejeli dne 19.01.2023 vabilo na sejo pogajalske komisije, ki bo v ponedeljek, 23. januarja 2023, ob 13.00.
Dnevni red:
- Predstavitev stanja in ključnih izzivov na področju plačnega sistema v javnem sektorju in dogovor o nadaljnjih aktivnostih in dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi nesorazmerij
IZJAVA ZA MEDIJE ob današnji sklicani tiskovni konferenci sindikatov združenih v PSRSJS
V PSRSJS želimo pred koalicijskim vrhom vladi in koaliciji sporočiti naša pričakovanja in zahteve, ki jih narekujejo tudi ravnanja vlade v zadnjih dveh mesecih, ko je vlada znova sklepala parcialne dogovore s posameznimi skupinami, namesto da bi skladno z oktobrskim dogovorom vodila pogajanja o prenovi plačnega sistema ter odpravi nesorazmerij in odprave uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.
Na tveganje, da bodo morebitni parcialni dogovori sprožili plaz novih zahtev, čemur smo trenutno priča, smo v PSRSJS opozarjali že tekom pogajanj, ki so se zaključila z oktobrskim dogovorom med vlado in sindikati javnega sektorja. Tekom omenjenih pogajanj smo si vseskozi aktivno prizadevali, da bi bile rešitve takšne, da bi naslavljale celoten javni sektor in preko tega vsaj pretežno uresničevale tudi zaveze iz preteklih, še nerealiziranih sporazumov. Žal pripravljenosti na takšne rešitve na vladni strani ni bilo, kar je tudi botrovalo dejstvu, da nekateri sindikati oktobrskega dogovora niso podpisali.
Kljub zatrjevanju, da imajo povišanja plač podlago v oktobrskem dogovoru, želimo izrecno poudariti, da to za vsa povišanja ne drži. Zato ni sprejemljivo, da vlada za nekatere dele javnega sektorja vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema, medtem ko pri drugih ta nesorazmerja odpravlja že sedaj in tako določene skupine postavlja v bolj ugoden položaj. Še več, medtem ko vlada sklepa dogovore, ki nimajo podlage v dosedanjih dogovorih, krši sklenjeni sporazum med vlado in sindikati javnega sektorja in se ne pogaja o odpravi uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice in pušča na cedilu pretežni del zaposlenih v javnem sektorju s plačami, nižjimi od minimalne.
Poudarjamo, da ne oporekamo legitimnosti in utemeljenosti povišanj plač, ki jih je v zadnjih dneh dogovorila ali napovedala vlada, vendar smo hkrati prepričani, da je tudi v drugih delih javnega sektorja mnogo javnih uslužbencev v povsem enakem položaju, ki si prav tako zaslužijo primerljivo povišanje osnovne plače.
Vlada očitno prisluhne zgolj tistim skupinam, ki grozijo s stavko ali protesti, pri tem pa npr. v celoti zanemarja delovna mesta plačne skupine J, tudi tista s srednješolsko izobrazbo, ki so daleč pod ravnijo minimalne plače in druga delovna mesta v javnem sektorju s srednješolsko izobrazbo, pri tem pa brez širše razprave povsem podira razmerja v osnovnih plačah, ki so bila postavljena leta 2008. Dopuščamo možnost, da vsa danes niso več ustrezna, vendar bi o tem morala teči širša razprava med sindikati javnega sektorja in ne zgolj v okviru ozkih poklicnih skupin, predvsem pa menimo, da niti v javnem, niti v zasebnem sektorju ni primerno, da nekatere osnovne plače ne dosegajo niti minimalne plače.
Ponovno poudarjamo tudi dejstvo, da se je vlada zavezala, da bo o temeljnih vprašanjih plačnega sistema iskala širši konsenz in v ta namen o teh vprašanjih pridobila soglasje sindikatov javnega sektorja. Glede na navedeno je najmanj neprimerno, da še preden predlagane rešitve predstavi sindikatom, javno napoveduje določene rešitve in jih skuša prejudicirati, na da bi v zvezi s tem imela vsaj prvi odziv sindikatov. V PSRSJS smo prepričani, da obstoječi plačni sistem potrebuje spremembe in prenovo in smo v zvezi s tem pripravljeni na konstruktivni dialog z vlado. V ta namen smo pripravili tudi nabor 28 rešitev, za katere menimo, da bi bilo z njimi mogoče izboljšati obstoječi sistem in odpraviti številne pomanjkljivosti, ki jih zaznavamo v praksi, ki pa ne vključujejo odprave nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih je nujno nemudoma odpraviti ne glede na spremembe plačnega sistema. Naše predloge bomo danes posredovali tudi ministrici za javno upravo in predsedniku vlade, hkrati pa tudi od vlade pričakujemo, da bo svoja izhodišča za prenovo plačnega sistema najprej predstavila sindikatom javnega sektorja in šele nato širši javnosti in tako omogočila začetek pogajanj za pogajalsko mizo in ne preko medijev.
V luči dejstva, da vlada že za dva meseca krši rok, ki je bil postavljen za začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, prejudiciranje rešitev, ki v temelju spreminjajo plačni sistem ter neenako obravnavo in nevzdržna razmerja, ki jih tudi ta vlada, tako kot prejšnje, vzpostavlja s parcialnimi dogovori, je bila v okviru PSRSJS sprejeta odločitev, da pristopimo k organizaciji protestnega shoda za dostojno plačilo, ki bo potekal 24.2., v kolikor do takrat vlada ne bo ponudila konkretnih rešitev:
- ki bodo po celotnem javnem sektorju odpravile nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev v obsegu, primerljivem z plačnimi dvigi, ki jih je že dogovorila s posameznimi skupinami v javnem sektorju,
- ki bodo najnižje plače dvignile na raven minimalne plače,
- ki bodo ohranjale enoten sistem plač v javnem sektorju, temelječ na načelu enako plačilo za primerljivo delo,
- in o tistih, ki predstavljajo temeljna vprašanja plačnega sistema, pridobila soglasje sindikatov javnega sektorja.
Trdno smo prepričani, da se vlada sindikalnim aktivnostim lahko izogne zgolj na način, da nemudoma predstavi vsebinsko in časovno zelo konkreten način odprave plačnih nesorazmerij in odprave plačne uravnilovke, ki bo omenjena problema razrešil v sprejemljivem času in v obsegu, primerljivem z že sklenjenimi dogovori.
O dodatnih informacijah v zvezi s protestnim shodom in o poteku pogajanj, za katera pričakujemo, da se bodo nemudoma pričela, bomo sproti obveščali javnost.
Jakob Počivavšek
Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
18.01. 2023 tiskovna konferenca pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov JS
Spoštovani!
V sredo, 18. 1. 2023 ob 10. uri v Veliki sejni dvorani v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana (6. nadstropje) bo potekala novinarska konferenca Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Na novinarski konferenci se bomo odzvali na dogajanje v zadnjih tednih, zlasti na sklenitev več parcialnih dogovorov za dvig plač, določenim skupinam, zaposlenim v javnem sektorju in posledice teh dogovorov.
Prav tako bomo izrazili pričakovanja in zahteve sindikatov javnega sektorja na področju plač in prenove plačnega sistema v javnem sektorju pred koalicijskim vrhom in sejo vlade, ki naj bi obravnavala izhodišča za reformo sistema plač v javnem sektorju ter predstavili naše aktivnosti, ki bodo sledile, v kolikor bodo izhodišča odstopala od teh pričakovanj in zahtev.
Realizacija Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 136/22) javno pismo ministrici za JU
Vlada Republike Slovenije
Ministrstvo za javno upravo
Tržaška 21
1000 Ljubljana
Ga. Sanja Ajanovič Hovnik
Ministrica
Datum: 9. 12. 2022
ZADEVA: Realizacija Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 136/22)
Spoštovani,
vlada je s sindikati javnega sektorja v mesecu oktobru 2022 sklenila Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 136/22) in anekse h kolektivnim pogodbam, ter sprejela določene splošne akte, potrebne za implementacijo nekaterih vsebin iz predmetnega dogovora, vključno s posredovanjem novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v zakonodajni postopek, ki je bil kasneje tudi sprejet, kljub temu, da s sindikati ni bil v celoti usklajen.
Skoraj dva meseca po podpisu Dogovora ugotavljamo, da se ne uresničujejo pomembne vsebine dogovora, ki se nanašajo na aktivnosti, ki naj bi sledile zaključku pogajanj, in so bile dogovorjene v dogovoru, vključno z roki, dogovorjenimi za začetek teh aktivnosti.
Na zahtevo vlade je bila v 6. točko dogovora vključena zaveza o pričetku usklajevanj o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, pri čemer je o temeljnih vprašanjih plačnega sistema potrebno doseči soglasje med vlado in sindikati javnega sektorja, vladna in sindikalna stran pa si bosta prizadevali tudi za čim višjo stopnjo usklajenosti konkretnih členov ZSPJS.
Razlogi, zaradi katerih vlada še ni pripravila izhodišč za usklajevanja sistemskih sprememb plačnega sistema javnega sektorja, nam niso znani, obžalujemo pa, da v nasprotju z dogovorom na pogajalski komisiji, sklenjenim pred poletjem, vlada s sindikati javnega sektorja v okviru delovne skupine ne vodi dialoga s sindikati javnega sektorja že v fazi priprave izhodišč za načrtovane spremembe.
Ne glede na navedeno pa zamuda pri pripravi izhodišč za prenovo plačnega sistema ne odvezuje vlade od zaveze iz 6. točke Dogovora, da najkasneje v roku enega meseca po podpisu Dogovora prične s pogajanji o odpravi nesorazmerij v plačah, ki so nastala v obdobju po sklenitvi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice.
Pogajanja o obeh vsebinah, torej tako o sistemskih spremembah plačnega sistema kot tudi o odpravi plačnih nesorazmerij, naj bi sicer potekala vzporedno in z istim rokom, do katerega naj bi se zaključila, to je do 30. 6. 2023.
V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja zlasti glede na potek pogajanj za anekse k nekaterim kolektivnim pogodbam dejavnosti, s katerimi so predvidene višje uvrstitve delovnih mest v teh dejavnostih, ne pristajamo na to, da se z zavlačevanjem začetka usklajevanj o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja odlaga tudi začetek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in naslavljanje problematike uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, ki bo s 1.1.2023 postala še bolj akutna. Že vnaprej sporočamo, da ne bomo pristajali na to, da se z odlaganjem začetka usklajevanj oziroma pogajanj ustvarja časovni pritisk in skrajšuje obdobje, ki naj bi bilo na razpolago za usklajevanja oziroma pogajanja o tako zahtevnih vsebinah, kot so naštete.
Nadalje opozarjamo, da vlada izjemno selektivno pristopa k realizaciji 5. točke Dogovora, saj nekaterih sklenjenih sporazumov kljub zavezi v Dogovoru ne spoštuje. Tako so nekateri dogovori in sporazumi, našteti v 5. točki Dogovora, že realizirani, nekateri so blizu vsaj delne realizacije, medtem ko se aktivnosti za realizacijo drugih po naših informacijah sploh še niso začele. Takšen primer je na primer zaveza k pogajanjem za sklenitev normativnih delov kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela sploh še ne vsebujejo oziroma imajo samo tarifni del.
Glede na navedeno v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pozivamo vlado, da preneha kršiti sklenjeni Dogovor, skliče sejo pogajalske komisije in prične z njegovo realizacijo, skladno z roki, določenimi v Dogovoru, pri tem pa vse plačne skupine obravnava enako in upoštevaje temeljno načelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, to je enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Opozarjamo tudi na to, da Dogovor sam že predvideva tudi možne sankcije za primer kršitve dogovora, zato pričakujemo, da bo vlada svoje obveznosti tudi izpolnila.
Lep pozdrav,
Jakob Počivavšek
Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
l.r.
Še preden se je dobro posušilo črnilo na dogovoru, ki ga je vlada sklenila s sindikati javnega sektorja, že ga je s sklenitvijo dogovora s sindikatom FIDES tudi že prvič prekršila
Še preden se je dobro posušilo črnilo na dogovoru, ki ga je vlada sklenila s sindikati javnega sektorja, že ga je s sklenitvijo dogovora s sindikatom FIDES tudi že prvič prekršila. Če se je s sindikati javnega sektorja zavezala k usklajevanju sistemskih sprememb plačnega sistema, pri čemer bo za temeljna vprašanja sistema plač v javnem sektorju potrebno soglasje sindikatov, je v dogovoru s sindikatom FIDES že napovedala nekakšne ločene plačne stebre posameznih dejavnosti v okviru domnevno enotnega sistema plač v javnem sektorju, brez da bi za to imela soglasje ostalih sindikatov javnega sektorja in celo še preden bi z njimi o tem opravila kakršno koli posvetovanje. Še več, kljub večkratnemu javnemu zagotavljanju, da vlada ne bo