IZJAVA ZA MEDIJE

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS) smo negativno presenečeni nad spremenjenimi izhodišči vlade za pogajanja s sindikati javnega sektorja v zvezi z odpravo plačnih nesorazmerij, spremembo plačne lestvice in spremembami sistema plač v javnem sektorju.

Skladno z vladnimi napovedmi smo pričakovali, da bo vlada sprejela in sindikatom posredovala besedilo predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi temeljil na eni strani na dosedanjih vladnih izhodiščih, na drugi strani pa na pripombah in predlogih, ki smo jih v zvezi z vladnimi izhodišči že podali sindikati. Prav tako smo pričakovali konkreten predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, saj je vladna stran sindikatom oboje obljubila do 15.3.2023. Namesto tega smo prejeli zgolj spremenjena vladna izhodišča, ki ohranjajo nekatere najbolj problematične predloge, npr. glede odprave primerljivosti med posameznimi dejavnostmi, glede ohranjanja dosedanjih generatorjev različnega gibanja plač po posameznih dejavnostih in glede zamrznitve izplačevanja delovne uspešnosti. Poleg tega pa vladna izhodišča dodatno časovno odmikajo uveljavitev nove plačne lestvice in odpravo plačnih nesorazmerij, še preden bi bilo o vsebini enega in drugega doseženo soglasje med vlado in sindikati.

V PSRSJS se sicer zavedamo, da javnofinančno najbolj zahtevne spremembe, zlasti glede odprave uravnilovke pri najnižjih plačah, terjajo dogovor o postopni uveljavitvi. Kljub temu pa menimo, da uveljavitev nove plačne lestvice, ki bi ta problem razrešila in odlaganje odprave  nesorazmerij v osnovnih plačah v obdobje proti koncu prihodnjega leta ali še na kasnejše obdobje ni sprejemljivo in da obstoječega stanja ne bo mogoče ohranjati do takrat. Minimalna plača danes v javnem sektorju sega do vključno 25. plačnega razreda, z naslednjo uskladitvijo minimalne plače pa bo segala še više, kar je popolnoma nevzdržno, razrešitev tega stanja pa bo z vsakim dodatnim dvigom minimalne plače zahtevnejša. Na drugi strani ni sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače iz naslova že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že sedaj, medtem ko bi preostali še zlasti najnižje plačani morali na odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah in zaostankov v osnovnih plačah čakati še celo nadaljnje leto ali leto in pol  .

Ponovno opozarjamo tudi na to, da s predlogi, vsebovanimi v doslej znanih izhodiščih ne bo mogoče doseči večih ciljev, ki si jih je vlada zadala pri reformi plačnega sistema, in sicer niti ohranitve transparentnosti in javno finančne obvladljivosti plačnega sistema, niti večje variabilnosti, povezane z učinkovitostjo dela (povezanost plače z rezultati dela), niti večje privlačnosti sistema za mlade, niti odprave vseh pravno sistemskih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delovanju sedanjega plačnega sistema. Še več, z vztrajanjem na t.i. stebrih in njihovi vsebini ter odpravo kakršne koli resne primerljivosti med stebri se povečujejo javnofinančna tveganja, povezana s plačami v javnem sektorju in ohranjajo elementi, ki v sistemu povzročajo neravnovesja. V praksi bi to lahko pomenilo, da bodo določene poklicne skupine v posameznih stebrih dosegle zvišanje plač, tudi skozi stavkovne zahteve in skozi parcialne dogovore, kar vladna izhodišča omogočajo, medtem ko to ne bo nujno veljalo za preostale stebre.

Tudi sicer v PSRSJS ugotavljamo, da vlada izrazito različno pristopa k obravnavi posameznih delov javnega sektorja, ko gre za pogajanja na ravni posameznih dejavnosti. Tako npr. redno vodi pogajanja o spremembi plačnega sistema na področju zdravstva, s sindikati pooblaščenih uradnih oseb se je sestala zgolj enkrat, z večino sindikatov drugih dejavnosti pa se zaenkrat sploh še ni sestala. V PSRSJS sicer poudarjamo, da pogajanja na ravni posameznih dejavnosti nikakor ne bi smela prejudicirati rešitev, o katerih je potrebno najprej doseči soglasje na ravni celotnega javnega sektorja.

Vedno bolj se zdi, da so na vladni strani prisotne resne težave z usklajevanjem različnih vidikov, vezanih na reformo plač v javnem sektorju v vseh njenih elementih. Zamude pri sprejemanju izhodišč in njihovo spreminjanje ter vedno znova prestavljanje rokov za pripravo dogovorjenih gradiv na vladni strani, zaradi česar vsebinsko pogajanj o ključnih konceptualnih vprašanjih dejansko še niti nismo začeli, postavljajo pod velik vprašaj rok za dogovor, to je 30.6.2023. Le-ta je bil že v samem začetku optimistično zastavljen, navedeno pa sproža vprašanje, ali vladna stran z realizacijo svojih zavez iz oktobrskega dogovora dejansko misli resno.

Vprašanje dejanske pripravljenosti na dogovor se nam postavlja tudi v luči napovedi vlade, da je dogovor potrebno doseči tudi glede številnih drugih področij delovnih razmerij, ki urejajo pravice javnih uslužbencev, ne le neposredno na področju plač, kljub temu, da oktobrski dogovor o tem ne govori. Vlada v svojih izhodiščih namreč celoten dogovor pogojuje tudi z dogovorom o celi vrsti vsebin izven plačnega sistema, ne da bi bilo jasno, kaj konkretno predlaga in kakšni bodo učinki predlaganih posegov po posameznih področjih. V PSRSJS sicer vnaprej ne zavračamo morebitnih pogajanj o kateri od vsebin, ki ni neposredno povezana s plačami, vendar želimo najprej konkretne in transparentne predloge z vladne strani, ki doslej še niso bili podani, da se bo do tega sploh mogoče opredeliti.

Tudi sicer ocenjujemo, da v zvezi s pristopom k pogajanjem, vrstnim redom vsebin za pogajanja in načrtovano implementacijo dogovorjenega glede na vladna izhodišča prihaja do zmede in nekonsistentnosti, ki jih bo vladna stran morala pojasniti. Najprej pa pričakujemo, da bo vlada pojasnila razloge za poslabšanje vladnih izhodišč za pogajanja in razloge, zaradi katerih niso bila sprejeta gradiva, ki so bila na pogajanjih dogovorjena, in da bo hkrati predstavila konkretne ukrepe na področju plačnih nesorazmerij, uveljavitve nove plačne lestvice in drugih sprememb plačnega sistema, ki bodo v realnem časovnem obdobju zagotovili enakopravno obravnavo vseh skupin javnih uslužbencev. Glede na dosedanje korake, pristop, predloge in sklenjene dogovore v PSRSJS nismo preveč optimistični, da smo dejansko na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja